Sredo popoldne je bil čas za "testiranje uhojenosti" :) Z Aleksandro sva izvedla zelo enostaven test, z netočnimi podatki prvih meritev in ohlapnim navodilom za izvedbo testa:)). Pa vendar sva naredila kar nekaj pohodnih turc v zadnjem času tako, da sva se odločila, da poskušava Šmarno Goro premagati v najkrajšem možnem času. Pri tem nisva smela biti preobremenjena (do 80%FSrez) in seveda, da celotno pot hodiva in nič ne tečeva. Izkazalo se je, da sva potrebovala 28min do vrha po poti korenin. Moj povprečni srčni utrip je znašal 142ud/min , Aleksandrin pa je bil nekoliko višji (ni imela merilca utripa). Glede na to, da je svoj čas popravila za slabih 10min in da sem jaz nazadnje potreboval več kot 30min do vrha pri višjem povprečen pulzu, lahko zaključim, da sva oba vzdržljivostno kar napredovala in da sva "uhojena".
Po Šmarni Gori pa sva skočila še na Grmado, saj nisva še bila na njej. Izkazalo se je, da je z Grmade čudovit pogled na Polhograjsko hribovje, od koder sva videla večino vrhov, ki sva jih osvojila v zadnjem času...
Po Šmarni Gori pa sva skočila še na Grmado, saj nisva še bila na njej. Izkazalo se je, da je z Grmade čudovit pogled na Polhograjsko hribovje, od koder sva videla večino vrhov, ki sva jih osvojila v zadnjem času...
Vrh Grmade (v ozadju Polhograjsko hribovje najvišji hrib na sliki je Tošč)
Pogled na Šiško z Grmade...
