Tura na Velik Javornik

Končno se je zdelo, da so vremenske razmere kolikor toliko primerne za turno smuko, vendar se je izkazalo, da tudi sredi februarja letos ni prave zime... Južen in na delih kložast sneg s šopi trave vmes ni nudil pravega zimskega užitka:) Pa vendar je bila turca na Velik Javornik lušna in ne preveč zahtevna.

Na planino Javornik
















Med planino Javornik in vrhom-lepo :)
















Že nekoliko višje (v ozadju Storžič)
















Na vrhu z Urbanom
















Veter v laseh na vrhu s Storžičem zadaj :)

Smuka po bregovih Heiligenbluta

Na smučanju v Heiligenblutu s Šolskim centrom Ljubljana smo imeli idelane pogoje. Po 5 dneh sonca je zapadlo ogromno pršiča, kar smo izkoristili za uživanje v ceucu :)

Celotna skupina dijakov













Aktiv športnih profesorjev













Moja smučarska vrsta















Užival sem tudi v smuki po ceucu :)

Skoraj Canyoning na Celjsko kočo

Po daljšem času smo zavili na Štajerske konce in sicer na Celjsko kočo, ki je bolj hotelski kompleks kot koča:) Nadmorska višina ni bistvena, prav tako tudi čas hoje ni dolg, pa vendar je pot čez Hudičev graben zelo zanimiva. Večji del nas pot pelje po koritu potoka-hudournika tako, da na trenutke že spominja na canyoning... Je za probat :) Na Celjski koči nas je poleg osvežilne pijače še čakal spust z neke vrste bobom, ki je bil super, le prekratek :)

Vstop v hudičev graben















Job, kot najbolj drzen, vodja odprave :)




















Punce nasmejane med skale :)




















Blo treba mau poplezat...















Vzpon po zajli nad koritom zajema velik del poti




















Je blo treba tut kej prestavt!



















Srečal smo tudi monkey :))




















Spust z bob varjanto

Surfing HRT

Ni ga boljšega kot preživeti dopust aktivno in športno :) Na Pelješcu sem se odločil končno naučiti windsurfing in moram reči, da mi ni bilo žal. Čeprav je bilo in je še vedno učenje zelo naporno, se trud poplača v užitku vožnje z vetrom :)

Rt z našim Campom v Vignju kjer smo srfali
in v ozadju Korčula














Približen pogled na dogajanje, ko se pojavi
veter v kanalu (x 50 za število kajtov in srfov hehe)














Počasi se je trud obnesel tako pri drži telesa, velikosti dile in jadra...



Po številnih padcih, plavanju z dilo, žulih...

... se je končno poznalo tudi nekaj na znanju srfanja hehe
(veter je bol švoh, se je pa borba z valovi in sunki vetra kmalu začela :))


Preostanek časa sva z Aleksandro preživela na Paddlu,
na obali, v senci ob okusni ribi...


Drugo leto pa z nadaljevanjem učenja in novimi užitki na Pelješcu... :)

Teden aktivnega odmora

Nekaj dni dopusta smo izkoristili za aktivni odmor. Naredili smo izlet s kolesom, nato pa še dvodneven pohod v Julijce nad Bohinjem.

S kolesom Lj.-Kamnik-Lj., preko Rašice









Matic z lahkoto v Rašiški klanec :)









Jutro na dvorišču planšarske hiške









Chillout nad planino v Lazu :)









Še uživanje na Bohinjskem jezeru

Potapljanje v Bohinjskem jezeru

Tokrat namesto na +2000m sem se končno spet odpravil pod morsko gladino... Z Rasto sva naredila 2 potopa v Bohinjskem jezeru, ki sta trajala 40 in 50min do globine 20m. Temperatura vode je v globini znašala slabih 10°, v glavnem mraz :) Sicer jezero niti ni tako polno življenja kot bi si mislil, se pa pod mostom med jezerom in začetkom Save Bohinjke nahaja neverjetno število najrazličnejših rib -res lep pogled. 3. potop smo naredili v tolmunih Save Bohinjke, kjer pa je bilo podvodno življenje zelo zanimivo in polno res velikih rib, tudi meter in več...

Kar nekaj opreme za potop

Pred 1. potopom (v ozadju Komna in Savica)



















Priprave na 2. potop














Nazaj na površje...














Potop v tolmune save Bohinjke

Pasja ravan, zadnji Polhograjski vrh

Za vikend smo osvojili še zadnji zanimiv vrh Polhograjskega hribovja in sicer Pasjo Ravan preko Smolnice-Črnega vrha ter nato sestop čez Selo (kriterij zanimivosti: približno 1 uro hoje in je nad 800m). Izkazalo se je, da kar se tiče narave niti ni tako zanimiv, vrh smo pa zato opravili dolgo krožno pot, ki nam je vzela kar 5-6ur. Veliko bolj zanimiv je vzpon samo do Smolnika kot pa potem sama hoja do Pasje ravni. Za takšno dolžino hoje veliko bolj priporočam izlet na kakšen vrh v Alpah. Kakorkoli bilo je fino fajn :) Predložil sem tudi zemljevid vrhov, ki sva jih osvojila z Aleksandro... tako je projekt Polhograjsko hribovje zaključen in gremo počasi skat nove zanimive vrhove.

KARTA OSVOJENIH VRHOV (ti so tudi najbolj zanimivi)




















POT NA PASJO RAVAN

začetek poti: v bistvu jo komaj najdeš :)



















Pred smolnikom, zadaj pogled na Polhograjsko goro















Črni vrh in patriotizem :)














V senci na vrhu Pasje ravni














Vrh oz. ravnina Pasje ravni-v preteklosti je vojska zravnala z razstrelivom vrh tako, da je sam vrh u bistvu grd :))














Pot nazaj preko Sela (v ozadju z druge perspektiva Polhograjska gora)