Polhograjsko hribovje: Osovnik in Govejek

Za vikend je "padel" še en vrh Polhograjskega hribovja: Osolnik (858m), smer prihoda je bila Ločnica. Pot naj bi trajala 1.15h, vendar z nekoliko hitrejšim tempom, ki sva ga imela tudi midva, potrebuješ 45min do cilja. Lahko bi rekli, da ima pot 3 stopnje strmine, ki si sledijo po težavnosti. Na vrhu je lep razgled na okoliške vrhove, pa tudi na Kamniške Alpe, Julijske Alpe in na Karavanke. Na poti dol sva se odločila, da stopiva še na Govejek, ki sega nekaj nad 800m. S tu je prelep razgled na sv. Jakoba in Rog. Tu se nahaja tudi prijetna gostilna..., do Govejka sva potrebovala slabih 40min, nato pa sva odšla nazaj v dolino. Dan je vsekakor uspel :)

Osolnik (Aleksandra med dvema drevesoma hehe)










Osolnik (smer prihoda)













V ozadju Tošč (Osolnik)













Govejek (pogled na sv. Jakoba)

Kokrško sedlo in izvir Kamniške Bistrice

Ni boljšega kot lepo sobotno dopoldne preživeti v dobri družbi v visokogorju... Vzpon na Kokrško sedlo s Konca je trajal 2 uri. Sama pot je vseskozi strma, vendar tehnično nezahtevna. Žal trud ni poplačan z izjemnim razgledom, pa vendar je pohod do Cojzove koče prijeten. Vsekakor pa je Cojzova koča izhodišče za vzpon na bližnje vrhove (Grintovec, Skuta...). Upam, da bova v kratkem z Aleksandro osvojila njen prvi 2000, saj je Kokrško sedlo dosegla lažje kot jaz :)

Na cilju (v ozadju Kamniška Bistrica)









Pri Cojzovi koči na Kokrškem sedlu (v ozadju Grintovec)











Baje skala spominja na glavo psa :)




















Izvir Kamniške Bistrice

Lepo nedeljsko popoldne sva tokrat z Aleksandro izkoristila za vzpon na Polhograjsko Grmado (898m) nad Polhovim Gradcem. Izbrala sva pot čez Ravnek, saj sva Mačkov graben prehodila že na eni izmed prejšnjih turc. Do vrha sva potrebovala dobro uro. Sva pa ugotovila, da je pot skozi Mačkov Graben in planino Gonte verjetno lažja in hitrejša. Izkazalo se je, da je Grmada zelo obiskana, najverjetneje zaradi prečudovitega razgleda... Pri vračanju v dolino sva se odločila, da stopiva še na Malo Grmado (853m), ki prav tako ponuja lep razgled. V dolino sva se nato vračala po drugi poti (malo sva zgrešila smer) in tako prišla v dolino v Mačkov Graben. Mislim pa da sva šla tako rečeno "okol rit u varžet" :) saj sva do avta potrebovala skoraj 2 uri... Sva pa zato videla, še nekaj zanimivih kotičkov, ki jih ponuja Polhograjsko hribovje!

Pot na Polhograjsko Grmado na trenutke spominja malo na poti v visokogorju

Zadnji vzpon do Male Grmade (Polhograjska gora zadaj desno)

Na vrhu Grmade (v ozadju Polhograjska gora, v dolini Polhov Gradec)

v ozadju Sv. Jakob in Katarina (pa še marsikaj drugega...)

Polhograjci: na Sv. Jakob

Prvomajske praznike sva z Aleksandro ponovno iskoristila za spoznavanje Polhograjskega hribovja. Naredila sva nekakšno krožno pot: Sv. Jakob-Rog-Jeterbenk-Sv. Katarina-Sv. Jakob. Za začetek sva se vzpela na Sv. Jakoba (806m), za kar sva potrebovala 40min. Pot sva začela pri gostilni Legastja, sama pot pa je zelo prijetna in nezahtevna (zmeren vzpon po travnikih in gozdu). Nato sva nadaljevala na Rog (798m) in Jeterbenk (774m). Pot pelje po nekakšnem grebenu in za dosego vsakega cilja s Sv. Jakoba potrebuješ od 15-25min. Do Sv. Jakoba sva se vrnila čez Sv. Katarino (738m), ki se nahaja pod Rogom. Na poti sva srečala tudi čredo koz... Za celoten izlet sva potrebovala 3 ure, lahko bi nama vzelo manj časa, lahko pa tudi precej več, saj je pokrajina čudovita. Poleg tega se nahaja kar nekaj gostilen na poti, kjer lahko poješ tudi kosilo ali malico... Izlet ni zahteven in je primeren za vsakogar, spodnje slike pa mislim, da same po sebi povedo dovolj o razgledu, naravi in prijetni okolici...:)

Sv. Jakob



















Rog











Jeterbenk (pogled na Šmarno goro)















Sv. Katarina